JABLANOV ŠKRLUP - VENTURIA INAEQUALIS (COOKE) WINTER

Gostiteljske rastline

Gliva okužuje rastlinske vrste iz rodu Malus, vendar pa so jo našli tudi na rodovih Pyrus, Crateagus, Cotoneaster, Pyracantha, Sorbus, Viburnum. Ugotovili so fiziološko specializacijo glive.

Bolezenska znamenja

Škrlup okužuje listje, plodove in zelene poganjke. Spomladi (konec aprila, začetek maja) se na obeh straneh listov pojavijo zeleno črne žametaste nazobčane okrogle pege. Na spodnji strani so pege posebej izrazite. Povrhnjica pod pegami je uničena in se odloči od listnega tkiva. Močno okuženo listje hira in prezgodaj odpade.

Če listje zaradi številnih peg ne more asimilirati ali celo odpade, se mladice ne morejo normalno razvijati, les ne dozori pa tudi cvetni nastavek za drugo leto je zmanjšan.

Plodove lahko škrlup okuži v vseh razvojnih stadijih, vendar razlikujemo zgodnji in pozni škrlup. Spomladi so na mladih plodičih pege v začetku komaj nekaj milimetrov velike, motno črne s srebrnkastim robom. Pozneje oplutenijo in postanejo sivo rjave barve. Ker je zaradi okužbe prizadeta povrhnjica, se zlasti mladi plodiči ne morejo enakomerno debeliti, postanejo iznakaženi, pogosto tudi razpokani. Ponavadi prezgodaj odpadejo ali pa zgnijejo zaradi okužbe z gnilobnimi glivami.

Pozni škrlup se pojavlja jeseni v obliki sivo črnih peg v okolici peclja in muhe. Te pege ostanejo ponavadi majhne, povrhnjica pod njimi ne poka. Poškodbe so zgolj površinske, vendar kvarijo videz plodov in trajnost v shrambi.

Razvojni krog

Gliva prezimuje v okuženem odpadlem listju. V njem se preko zime oblikujejo spolna trosišča – psevdoteciji, v njih pa dvocelične askospore, ki povzročajo primarne okužbe (cca. 2 mio. v enem listu). Na pegah se oblikujejo hruškam podobni enocelični nespolni trosi (konidiji), ki med rastno dobo povzročajo sekundarne okužbe. Najbolj nevarno obdobje za pojav bolezni je spomladi, ko bruhajo askospore in so hkrati že mogoče okužbe s konidiji. Traja približno dva meseca.

Varstvo

Za zatiranje oz. preprečevanje jablanovega škrlupa prideta v poštev dva načina; uporaba fungicidov in gojitev odpornih sort.

Pri kemičnem zatiranju lahko uporabimo protektivne ali profilaktične fungicide, ki preprečujejo kalitev spor, ali pa uporabimo sistemične ali kurativne fungicide, ki lahko zatrejo glivo še nekaj dni po tem, ko se je okužba že izvršila.

Odpadlo listje jeseni lahko poškropimo z raztopino uree. S tem pospešimo razkroj listja, zaradi česar se ne morejo oblikovati psevdoteciji.

Besedilo: Franci Celar